“Film mi je nastavil ogledalo, v katerem sem odkril nekaj svojih, meni do zdaj neznanih stopinj, ki sem jih v petinštiridesetih letih pustil v času in v ljudeh, s katerimi sem jih preživel.”
Zoran Predin
“Prva Zoranova pesem katero sem slišal je bila “Naj ti poljub nariše ustnice”, kot rojen Sarajevčan nisem razumel več od refrena ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega žametnega glasu, da sem ga takoj vzljubil. Približno 28 let pozneje sva se dobila z Zoranom na kavi in sva se zmenila, da narediva Praslovana.”
Slobodan Maksimović, režiser